Sodišče Bosne in Hercegovine je uradno potrdilo obtožnico proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu poveljniku Armade BiH, ki ga bremenijo vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu ter ranjencem in bolnikom. Kazniva dejanja naj bi bila storjena leta 1993 na območju občine Žepče med bošnjaško-hrvaškim sporom. Šestić je obtožen kršitev mednarodnega humanitarnega prava v času oboroženih spopadov v osrednji Bosni. Obtožnica se osredotoča na dejanja zoper hrvaške civile in ujetnike, kar predstavlja nadaljevanje prizadevanj tožilstva za procesuiranje odgovornih za grozodejstva v srednji Bosni. Ta primer je del širšega vala pravosodnih postopkov v regiji, ki so namenjeni razjasnitvi dogodkov iz vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in zagotavljanju pravice za žrtve na vseh straneh konflikta.

Sodišče BiH je zavrnilo pritožbo SNSD na odločitev CIK o ponovitvi volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih. Prav tako je zavrnilo pritožbo SDS, ki je zahtevala ponovitev volitev na vseh voliščih v Doboju, Zvorniku in Laktaših.

Državna agencija za preiskave in zaščito (SIPA) je v Bihaću aretirala državljana Pakistana, osumljenega tihotapljenja migrantov. Aretacija je bila izvedena na podlagi ustnega naloga Sodišča Bosne in Hercegovine v okviru akcije "Vega 2".

Sodišče Bosne in Hercegovine je dva moška spoznalo za kriva umora načelnika policije v Prijedoru, Radenka Bašića, in ju obsodilo na skupno 63 let zapora. Ob izreku sodbe so se policisti po vsej Republiki Srbski zbrali pred policijskimi postajami in v znak spoštovanja do umorjenega kolega prižgali rotacijske luči na vozilih. Policija v Doboju je simbolično povečala prisotnost na javnih mestih.

Državna agencija za preiskave in zaščito (SIPA) je v Bihaću izvedla obsežno akcijo, v kateri so aretirali več oseb, med njimi štiri pakistanske državljane. Osumljeni so tihotapljenja migrantov, v enem primeru naj bi skupina v enem mesecu pretihotapila 300 migrantov na Hrvaško. Preiskave so potekale na treh lokacijah po nalogu Sodišča Bosne in Hercegovine in pod nadzorom tožilstva.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

Sodišče Bosne in Hercegovine je sporočilo, da Milorad Dodik, nekdanji predsednik Republike Srbske, ne more biti predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Odločitev je bila posredovana sarajevskemu portalu Raport. Sodišče je s tem razrešilo večmesečno dilemo o tem, ali lahko Dodik po pravnomočni sodbi še naprej opravlja to funkcijo.

Milorad Dodik je zavrnil očitke, da je SNSD ovira na evropski poti BiH, in ponovil, da vidi prihodnost BiH v treh entitetah. Dodal je tudi, da bi se morala Federacija BiH razdeliti na dva entiteta. Dragan Čović je izjavil, da se partnerski odnos med HDZ in SNSD na državni ravni nadaljuje do naslednjih volitev in da je HDZ zavezan dogovoru.

Sodišče Bosne in Hercegovine je pravnomočno obsodilo Borislava Gligorevića na deset let zapora zaradi zločinov proti človečnosti. Gligorević je bil spoznan za krivega, ker je kot pripadnik enote "Beli orli" posilil tri ženske v kraju Liplje, kjer je bilo od 25. maja do 2. junija 1992 zaprtih okoli 400 bošnjaških civilistov. Apelacijski oddelek sodišča je zavrnil pritožbe Gligorevićevih odvetnikov, tožilstva BiH ter oškodovancev.

Dario Ristić, bosanski Srb, ki se je boril na strani Rusije v Ukrajini in tam izgubil nogo, je bil aretiran v Sarajevu. Sodišče Bosne in Hercegovine mu je odredilo enomesečni pripor. Ristić je bil pripadnik enote 'Permski medvedi', v rusko vojsko pa je bil novačen novembra 2023 po izpustitvi iz švicarskega zapora.

V Banjaluki se je začela posebna seja Narodne skupščine Republike Srbske, na kateri bo mandatar Savo Minić predstavil ekspoze in predlagal sestavo nove vlade Republike Srbske. Seja se je začela ob 10. uri.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je odločila, da bodo predčasne volitve za predsednika Republike Srbske potekale 23. novembra. Razpis volitev je posledica prenehanja mandata Miloradu Dodiku. Za organizacijo volitev v Republiki Srbski teče 90-dnevni rok.

Milorad Dodik je ocenil, da se britanski ambasador v BiH, Džulijan Rejli, ne vede diplomatsko, in se vprašal, od kdaj britanski ambasador razlaga ustavo in zakone. Dodal je, da je fascinantno, kako Britanci podcenjujejo srbsko pamet in da ne bodo pogoltnili britanskega cinizma.

Miloradu Dodiku je uradno potekel mandat predsednika Republike Srbske. Sodišče v Bosni in Hercegovini je zavrnilo pritožbo njegovega odvetnika zoper odločitev Centralne volilne komisije Bosne in Hercegovine, ki mu je odvzela mandat. S tem je Dodik uradno izgubil položaj predsednika Republike Srbske.

Predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku so zaporno kazen v trajanju enega leta, ki mu je bila pravnomočno izrečena zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta, zamenjali z denarno kaznijo. Sodišče Bosne in Hercegovine je potrdilo, da je bila odločitev sprejeta na zahtevo Dodikove obrambe in s soglasjem tožilstva.

Podpredsednica Narodne skupščine Republike Srbske (NSRS) Anja Ljubojević je pozvala opozicijo k podpori vladajočemu SNSD, trdeč, da je Republika Srbska pod napadom in da je ogrožen njen obstoj zaradi odločitve Sodišča Bosne in Hercegovine. Ljubojevićeva je v izjavi za RTRS poudarila, da je to vprašanje 'črno ali belo, za ali proti RS'. Po drugi strani je Nebojša Vukanović, vodja 'Liste za pravico in red', kritiziral Milorada Dodika, češ da bo 'raje spustil dušo kot oblast' in da odlaša sejo NSRS, da bi se izognil zaporu.

Sodišče Bosne in Hercegovine je Centralni volilni komisiji (CIK) posredovalo pravnomočno sodbo proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku. CIK BiH bo v sredo razpravljal o Dodiku.

Žalbeno vijeće Suda Bosne in Hercegovine je potrdilo prvostopenjsko sodbo, ki predsednika Republike Srbske, Milorada Dodika, obsoja na eno leto zapora zaradi nespoštovanja odločitev visokega mednarodnega predstavnika Christiana Schmidta. Dodiku je izrečena tudi šestletna prepoved opravljanja političnih funkcij. Sodba je potrjena kljub pritožbam obrambe in tožilstva.

Poleg Sremske Mitrovice so protesti potekali tudi v Nišu, kjer so študenti in občani izrazili nasprotovanje privatizaciji javnih podjetij s protestnim sprehodom "Srbija DOO". Protest v Nišu se je zaključil s 16 minutami tišine. V Sremski Mitrovici so se protestniki zbrali pred športnim centrom "Pinki", prisotni pa so bili tudi nekateri opozicijski politiki.

Položaj srbskega predsednika Aleksandra Vučića se je znašel pod pritiskom zaradi protestov, ki potekajo že od konca preteklega leta in se radikalizirajo. Evropski poslanec Helmut Brandštetter je izrazil zaskrbljenost zaradi policijske brutalnosti in spopadov s protestniki v Srbiji ter poudaril, da je sprememba vlade del demokracije. Razočaran je tudi nad odzivom Evropske unije.

Sodišče Bosne in Hercegovine je 23. julija v zadevi zoper Ranka Debevca in druge sprejelo sklep, s katerim je delno ugodilo pritožbi tožilstva Bosne in Hercegovine. Podrobnosti sklepa niso bile javno objavljene.